ponedeljek, 03. junij 2013

Če sem paleo, kaj točno je prvinsko in ali imam krizo identitete

Pozdravljeni, po nekaj dneh spet dobrodošli ob mojem ognjišču. Ko sem začel pisati o prvinskem, se je najbrž vsak posameznik odzval drugače. Nekaterim se je napisano mogoče zdelo smiselno, tistim v drugem kotu pa morebiti neverjetno bedasto. Kakorkoli že, spodaj zapisano ne cilja posebej na ene ali druge, niti na tiste vmes. Pisal bom o hrani, o prvinski hrani. Zapisal bom nekaj stvari, ki se mi jih zdi vredno pojasniti.


Ko imam v mislih skupaj prvinsko in prehrano, marsikdo oboje hitro poveže in zaključi, da jaz sem pa »paleo«. S tem seveda hoče povedati, da sledim popularni »paleo dieti« oz. zdaj že celemu »paleo gibanju« Najbrž približno veste kaj je »paleo«,  če temu ni tako, pa urno pogooglajte besedno zvezo »paleo diet« in se vsaj na hitro »izobrazite«, za boljše razumevanje tega kar bo napisano v nadaljevanju. Torej, ja! Če me že hočete uvrstiti, mi lahko prilepite paleo etiketo. Moji pogledi na hrano in svet so res zelo sorodni večini paleo skupnosti. Vseeno! Namreč… izraza paleo niti večine tokov s katerimi se je zadnja leta to gibanje razvijalo, ne maram pretirano. Na srečo je skupnost ugotovila, da so z raznimi »paleo kuharicami« ter »paleo piškoti in torticami« zašli. Zdaj se vračajo po osnovah in skupnost se razvija v zdravo smer – ne zanimajo jih več »piškoti brez moke« in podobne bedarije, ampak bistveno. Vseeno zraza »paleo« še nisem čisto vzljubil. Preprosto zato, ker je zaradi napačnega oglaševanja prej omenjenih posameznih »paleo struj«, dobil noto poenostavljene in populistične spakedraščine. Ravno zato, je povprečen prebivalec našega preljubega planeta tudi zmotno prepričan, da je »paleo« pač  »tisto, ko se hraniš tako kot so nekoč jedli oni butasti divjaki.«  To, skupaj s »paleo piškoti« pa ne bi moglo biti dlje od bistva prvinskega. Hrana je res izjemno pomembna, ampak pojem »palea« mora biti širši – gibanje, spanje, igra, življenje, počutje in medčloveški odnosi. O zgrešeni predstavi nekih prazgodovinskih butastih divjakov pa sem tako ali tako že pisal. Pa ostanimo za enkrat pri hrani. Čeprav izraza paleo ne maram preveč, mu na koncu moram priznati da je splošen, prepoznaven in da boljšega za enkrat nimamo. Rekel bom, da je prvinski način, za katerega si prizadevam, ena od izpeljank palea.


Če povzamem, je prvinski način tisti, ki ob vseprisotni moderni hrani čim bolje posnema prehranjevanje ljudi pred kmetijsko revolucijo, približno 500 generacij v preteklost.  Če se še tako trudimo, pa pravzaprav ne moremo jesti »samo to kar so jedli jamski ljudje«. Oni so lovili mamute, mastodonte in podobne pripadnike megafaune, ki je že zdavnaj izumrla. Tudi zelenjava in sadje, ki ju »naberemo« v veleblagovnicah, sta produkta kmetijske udomačitve in imata bore malo skupnega z izvirnimi divjimi rastlinami. Ljudstva paleolitika se pač niso potepala po afriški savani in lagodno nabirala debelih paleo jabolk iz čudovitih dreves. Ob tem je pomembno izpostaviti še, da so se posamezna ljudstva prehranjevala zelo različno, v odvisnosti od letnega časa, prostora in še marsičesa, ter dejstvo, da dejansko niti ne vemo kaj natančno so jedla. Zagotovo lahko trdimo le, da so prva ljudstva jedla meso in tisto kar je bilo v določenem trenutku na voljo. Do določene mere se sicer lahko zgledujemo po sodobnejših skupnostih nabiralcev in lovcev, ki so nekako uspela ohranjati izvirne načine, kljub temu pa tudi pri tukaj naletimo na mnoge ovire in pomanjkljivosti.


Zdaj se najbrž sprašujete, zakaj potem »paleo način« sploh kličemo »paleo«, če pa to sploh ni! Iz istega razloga kot latinščini rečemo latinščina, čeprav nobeden nima pojma kako se je v resnici govorila. Učenjaki poizkušajo s pomočjo zapisov in drugih ostankov poustvariti govorjeno latinščino in se približati prvotni različici, sledilci paleo načina, pa se na podoben način poizkušajo približati osnovnemu, pravemu načinu življenja in prehranjevanja tako imenovanih »paleo ljudstev«. Če opišem zelo na kratko: uživamo hrano, ki podpira biokemijo človeške živali z večmiljonsko zgodovino nabiranja in lova v afriški savani – večinoma tako, da ne uživamo predelanih svinjarij, žit, stročnic in slabih rastlinskih olj, ki človeško biokemijo rušijo. Če želite, lahko temu rečete paleo. Želim si, da bi vse skupaj lahko lepše poimenoval, kljub temu pa me ne bo zmotilo, ko boste rekli: »glej, sodobni divjak je paleo!«, ako le razumete kaj mora paleo v bistvu pomeniti. 

Najboljše kar lahko storimo je, da se osredotočimo na znanost in resnična zgodovinska dejstva, ter ugotovimo kako človeški metabolizem deluje danes in kaj je zanj ugodno. Vprašam vas, ali obča modrost res ve, kako hrana neolitika, predvsem moderna predelana svinjarija vpliva na naša telesa?

Do naslednjič!
Živite svobodno, živite prvinsko!